Morning Nightcap

Archive for the ‘Ni da ni’ Category


Pa sem končno izkoristila bon prijateljev, ki so mi za tako lepo cifro mojega rojstnega dne kupili bon za wellness in fitnes v Hotelu Betnava, Maribor. Tam do današnjega dne še nisem bila, sploh pa ne v savni.

Ponudba njihovega wellnessa je kar dobro opisana na internetnih straneh. Link (klikni).

In dejansko je tale savna session izpadel prav fajn. Prostori so majčkeni in dokaj intimni (upam, da s postom ne naredim takšne reklame, da kmalu temu več ne bo tako… kdo pa mara gnečo v savni?!), vse je fajn porihtano, prostor za sproščanje je razumljivo fajn umaknjen (da ne gledaš ravno vsakogar ki vstopi in izstpi v savna kabinico) od preostalih prostorov, v njem pa te pričaka nekaj revij (FHM in Glamur med drugim – ampak roko na srce, raje malo mirne ‘medicacije’) voda in ostali napitki (čaj).

Najbolj se mi je osebno – vsaj ta večer – prikupila solna parna savna in meni najljubša chromaterapevtska finska savna.

Edini fail – sušilec za lase ni delal! Hvala bogu za kape in kapuce torej.

Savna – poleg kadilnice moj drugi naravni habitat 🙂

Advertisements

Andy Mckee – Common ground

Andy McKee – odličen virtuoz na kitari.


Od nekdaj imam določene ‘strahove’. Gre po principu ”upam, da se mi ne zgodi, ker ČE se…. bože mili, NE”.

Eden teh je izguba sluha. Ne vem kdaj pri pameti se mi je ta misel sploh pojavila, a že od malih nog preveč cenim ušesa. No, obnašam se  ravno ne  tako – pretirano poslušanje visokofrekvenčne glasbe ultra na glas prek slušalk, ki se oreng zataknejo v uho, najverjetneje ne vpliva pretirano blagodejno. A ok.

Ta večer sem videla enega možnih odzivov. Temleji na resnični zgodbi nekega Češkega DJ-ja. Baje. Govora je o Franku Wildeju, Dj na slavni Ibici, ki je noro zaželjen, a tekom več kot 10 letne kariere dejanko izgubi sluh. ni treba poudarjati, da so k temu pripomogli droge, v takšnih količinah, da je joj. Pa seveda izpostavljenost bučni elektro glasbi, over and over again. No, tip torej ogluši,  doživi pshilični kolaps, se po določenem času zadevanja in čudnih transov ter bojev z zadetim medvedom spravi k sebi. Ko si v krizi, tistem ‘temnem kraju’,  pač vsak rabi nek svoj čas, da se iz tega (v tem primeru oblazinjene sobe) izvleče. Po tem pa seveda over-happy ending: Frankie se nauči brati z ustnic, ob tem sreča ljubezen življenja in končno se nauči s pomočjo preostalih čudtov ponovno dojemati glasbo. In jo seveda ponovno ustvarjati.

Tizer za It’s all gone Pete tong (fraza, da je vse šlo narobe..):

Ne bi vedla kaj me točno moti na filmu. Mogoče to, da je nekako predvidljiv. Kljub temu: vreden ogleda.

In ker se vse suče okrog elektronske glasbe dodajam eden meni osebno boljših komercialnih komadov:

Eric Prydz – Pjanoo


NINE INCH NAILS – LA MER

Koncert julija 2009, zadnja turneja NIN, vsaj tako (je) trdi Trent Reznor. Nič bat. Obstajajo HowToDestroyAngels, nov projekt z njegovo ženo in kolegom.

Takrat še tega bloga ni bilo. Danes pa je pravi dan, da jo končno dam v svet. Najboljšo inštrumentalno pesem, ki paše k vsakemu počutju. Ki me zmeraj umiri. Ali pa mi da zagona.

PS BOŽIČEK: Spravi me še kdaj v življenju na NIN koncert, ali pa vsaj na HTDA. 😀



Vsake tolko obstaja neka stvar (predmet ponavadi) ali pa dogodek ali pa pač nekaj, česar si srčno želiš. Za kar bi stiskal dnarce, ne jedel brie sira in ne pil rumenega muškata in ne šel na pijačo s prijatelji (ok, to bi mogoče šlo skozi kak teden, pol pa bi že bla kriza).

Moja želja (polek zimskih gojzarjev – BREZ HECA) je še en koncert slovenskega elektronika, instrumental, synth pop dua SILENCE. Opravičujem se, če ju nisem pravilno uokvirla z glasbenega vidika. Po moje najbolje, če ju vsak za sebe. Predvsem pa je fest zaželjeno, da se ju že enkrat malce bolje spozna, da domača scena uvidi, da premore kaj več kot le …. (ne da se mi kritizirat nečesa, česar dejansko ne moremo imenovati glasba).

V glavnem: PROSIM PROSIM PROSIM… Silence, kak koncert (podoben tistemu poletja 2008 v celjskem lapidariju), na Štajerskem koncu po možnosti. Pa upam da ni preveč, če si to želim v roku pol leta?! 😀

PS – Album Vain je definitivno med mojimi top 10. Osebnostna rast, spomini..



Pesem bojda tudi posvečena prehitro minulemu River Phoenixu. Odlična. boljše kot marskihaj, izdano po letu 2000 (al kdaj je že bil Californiwhatever album).

Tukaj je seveda še Wraped (in Myy friend, pa Breaking the girl..). Za hec sem skušala najt video te pesmi. Ko sem bila še mičkena, se mi je zdel video uberfriki.. To je blo takrat. No, žal ga na YT ni za najt. Najde se pa to:


Enter your email address to subscribe to this blog.

Join 5 other followers

Arhivi