Morning Nightcap

Posts Tagged ‘Justin Vernon


Ob besedni zvezi BON IVER se folk, rock indie glasbena srenja ne rabi več spraševati ali nek Francoz poskuša s svojim šarmantnim besednjakom zapeljati ali pa se gre za nekega novinca, ki si ni želel nadeti tipičnega imena. Po skoraj 4 letih je jasno, da je govora o Justinu Vernonu in njegovi glasbeni skupini, ki nudi poglobljeno študijo in čustven vrtiljak v akustični, minimalististični preobleki z nadvse visokim moškim vokalom. Po izidu prvega albuma For Emma, Forever Ago, ki je Vernona predstavil, pa so si kritiki in smo si poslušalci enotni: drugi studijski album, preprosto naslovljen Bon Iver, Bon Iver, skupino uveljavi in zakoliči na glasbenem zemljevidu kot izvrstne, samosvoje in razvijajoče interprete.

Oboževalci so že v maju 2011 dobili v roke (ali na trdi disk) nekaj manj kot 40 minut dolg drugi album. Bon Iver, Bon Iver je uradno izšel 20. junija 2011 pri založbah Jagjaguwar za ameriško in 4 AD za evropsko tržišče ter se v preteklem mesecu kar visoko zasidral na glasbenih lestvicah. Zgodba nastanka tokrat ni toliko romantično melanholična kot pri prvencu, temveč je bolj vsakdanja. Med izvajanjem koncertov je Justin z bratom (ki je njegov menedžer in je med drugim sodeloval pri produkciji) opravil nakup nekdanje veterinarske klinike v domačem Wisconsinu, hišo preuredil v studio in pesmi, ki so med turnejo nastajale tudi po leto dni, dokončal. Po sistemu: imam grobo melodijo, dajmo preizkusit, kako ta ton in ta instrument zveni ‘tukaj’, pa dajmo enako narediti še ‘tam’, besedilo pa bom že zamomljal, po občutku torej. Produciral je (večinoma) sam. No, to pot je k sodelovanju povabil še nekaj znanih glasbenikov (saksofonista Colina Stetsona, kitarista Greg Leisza), tako da vsega dela ni opravil sam. Kot je zaupal Q Interviuju, je prevzel vlogo direktorja, snovalca v tej mali druščini in v nekem vnaprej določenem okviru še drugim dovolil kanček njihove ekspresije. Še zmeraj je album subjektivne narave, vendar očitno več ni bil rojen iz nekega vase dvomljivega delčka duše. Ne, Bon Iver je vmes zrastel.

Bon Iver, Bon Iver je tako glasbeno drznejši, producentsko bolj dodelan album (izkušnje je Vernon pridobil ob sodelovanju s številnimi drugimi glasbeniki: Anais Mitchell, Kanye West; drugi projekti, v katere se vključuje: Volcano Choir, Gayngs), več je eksperimentiranja z zvokom, a čustven doprinos plošče kot tudi Vernonov tipičen vokal, ostajajo prepoznavni elementi. Kdor pozna prejšnji album in preostal odelo Justina Vernona, ne bo ostal ravnodušen. 10 pesmi nosi naslov realnega ali fikcijskega mesta. Pa ne toliko ker bi le-tam Vernon in druščina dejansko kaj doživeli, prej je sporočilnost v relativnosti, v ideji, da ti mesto lahko da določen občutek, pomen, spomin. Perth, uvodna pesem pove: ”This is not a place”. Ne govori o mestu v Avstraliji, niti ne v Ameriki, le uvede v album. Ki namenoma zveni tako, da se ne prepozna besedila (posledica Vernonovega falzeta). Sicer so besedila pomembna (ob pronicanju albuma na internet, so jih na uradni strani objavili), a niso tista tipična, ki bi na prvo žogo razložila pomen poslušanega. Možna je reinterpretacija. Brez opaznega prehoda se sprehodimo čez Minnesoto in pristanemo v Holocene. Glasbena uprizoritev življenja v petih minutah – temačne sile, vprašanje vrednosti in sreča, vse nežno ovito v odločnost.

Bon Iver – Holocene

Seveda je ljubezen še zmerom osrednja nit glasbenega izražanja. Odlična Towers, Michicant, Hinnon in Wash so folk pesemi s tipičnimi kitarami, nekaj violinami in vokali. Prva je pokazatelj večje mere drznosti, druga je nekoliko zasanjana, z Hinnom zaslutimo, da tudi v normalnem razponu pevcu ne bi bilo težko graditi javne podobe. Calgary, nanaša se na kanadsko mesto, pa nas uči kako ljubiti: v ljubezni nikoli ne pozabiti nase.

Bon Iver – Calgary (uradni viodespot)

Inštrumentalna Lisbon nas pripravi na majhno presenečenje albuma, kjer Vernon preizkuša klaviature in vplete glasbene motive 80. let prejšnjega stoletja (spomin na kakšno pesem, predvajano med serijo Baywatch niti ni tako daleč od slišanega). Sintisajzer je sicer prisoten tekom celotne plošče, a v Beth/Rest dobi svojih pet minut slave. Avtorju najboljša pesem in največji dosežek eksperimentiranja lahko poslušalca sprva nervira. Je očiten dokaz njegove sproščenosti. Ustvaril je nekaj popolnoma samosvojega, brez bremena, temelječega na pričakovanju ponovitve pesmi Skinny Love iz prvega albuma.

Bon Iver aka Justin Vernon je odličen primer mladega ustvarjalca, ki je že z drugim albumom dejansko uspel prikazati svojo glasben in čustven napredek, a vseeno ostati v mejah podobe, ustvarjene ob pričetku. Poslušanje toplo priporočeno, tudi v živo, a za slednje je trenutno potrebna velika mera sreče – v Evropi so namreč napovedani nastopi v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji razprodani.

OCENA: 4,5 /5

POVEZAVE do Bon Iver:

uradna stran

– wiki

last.fm

Advertisements

BON IVER, indie glasbeni biser leta 2007-8. V mojih očeh, leta 2010 (prejšnje leto sem komaj naletela na njih… sprva so ‘spali’ v mojem glasbenem arhivu, po mesecih druge preposlušane glasbe, pa sem jim dala možnost). BON IVER je projekt to leto tridesetletnega Justina Vernona, ki ima vodilno in najbolj vidno vlogo. Justin je po razpadu prejšnje skupine DeYarmond Edison in drugih osebnih izkušnjah (če prav razumem, je bilo leto 2006 kar kaotično zanj) odšel v rodni Wisconsin v očetovo kočo, prezimil in prebolel bolezen ter se ob spremljanju neke serije domislil fraze ”bon hiver” (iz francoščine ”dobra zima”). Z nekaj preigravanja črk in pomena, nastane ime Bon Iver, ki je sprva solističen in akustičen projekt. Izolacija od sveta je botrovala nastanku pesmi. Sprva je nastajala melodija, po večkratnem poslušanju le-teh pa jim je dodal besedila (kako prikladno, da je Justin vzel nekaj glasbene in snemalne opreme v kočo :)).  Producija albuma? Zvočna podoba? Vse je delo Justina. Pesmi so surove, elektronsko neobdelane in brez problema se čustveno prestaviš v mentalno stanje človeka, ki se v koči bori s samim seboj. Človeka, ki najde izhod v lirični izpovedi. Bralke in bralci, poslušalci in poslušalke, predstavljam prvenec Bona Iverja – For Emma, Forever Ago (samozaložba 2007, založba Jagjaguwar, 2008).

For Emma, Forever Ago ima 9 pesmi (na iTunse snemalec dobi še deseto pesem Wisconsin), ki so lirične narave. ”Ultimativni break-up album” kot ga nekateri klišejsko označijo. Notranji vihar. Za dimom nežnega izražanja brez kletja pa občutiš obžalovanje, jezo, poželenje in vzdihovanje za nečim preminulim (celoten album).  Tukaj osebnoizpovedna nota resnično zaživi.  Da je album v večini akustične izvedbe, ni pretiranih arnžmajev in kranclanja  instrumentov je pika na i.  

 

 

Če si kadarkoli bil/a razočaran v razmerju, se počutil izdanega, neumnega in slepega (Skinny Love, Blindsided), želel/a pridobiti ljubezen življenja nazaj ali ji/mu vliti zaupanje v razmerje (Creature Fear) popolnoma razumeš Justina. Trohico optimizma in zavezanost k obračanju novega lista v življenju (na popolnoma vsakdanji način, brez pretirano romantičnega besedičenja – RE: Stacks) zaključi album, na katerem je resnično vsaka pesem odlična. Ob prvem poslušanju so morebiti res bolj ‘udarne’  Lump Sum, Skinny Love, For Emma. A ob vsakem naslednjem poslušanju, ti pri lastni regeneraciji pomagajo in se še globje zasidrajo v uho tudi preostale pesmi. Po mesecih poslušanja so v mojem mp3ju največkrat predvajani The Wolves (Act I and II), Creature Fear ter RE: Stacks. Ampak roko na srce, pride dan (dnevi), ko se ne morem odločiti za najljubšo pesem.

Najraje bi dodala povezave in videe do vsake pesmi albuma. Pa se mi zdi tudi za recenzijo mojega tipa to nenavadno (googlajte in YTbajte). Zato samo štirje videoposnetki.

BON IVER – For Emma, Forever Argo

1. Flume

2. Lump Sum

3. Skinny Love

Čutna pesem, perfektna ljubezenska pesem – obžalovanje, mencanje, samoizpraševanje  …

 

4. The Wolves (act I and II)

Subjektivno najboljša izvedba te pesmi, posneta v sklopu oddaje A Take Away Show. Bon Iver je res da Justin Vernon, a ker na koncertih večglasje ni izvedljivo brez dodatnih vokalov, mu ob teh priložnostih na odru delajo družbo Sean Corey (vokal, bobni, kitara), Michael Noyce (vokal, bariton kitara), Matthew McCaughan (vokal, bas, bobni).

5. Blindsided

6. Creature Fear

Ko bi punca slišala to pesem, bi jo morali vsi dvomi zapustiti. Strah? Česa le? Vendar zdi se, da je tudi pripovedovalca strah. Ustvari si svoje mnenje. Poglej in poslušaj!

7. For Emma

8. RE: Stacks

Kot preostali video dokazi, vpogledi v notranji svet  čustvovanja prizadete in zgubljene osebe, je tudi ta posnetek v živo. Izvedba ni drugačna od tiste, ki jo prejmeš ob poslušanju albuma. Le še bolj strastna je, sploh ker lirika spremljaš v živo. Tokrat sicer brez slike.

Albumu Bon Iver – For Emma, Forever Ago v kantavtorstvu indie glasbe zaenkrat ne seže do kolen noben drugi album. Je že kultni album, ki je prejel tudi nekaj nagrad in bil kar visoko uvrščen na lestvicah tako v Ameriki kot v Evropi. Dovolj je eno poslušanje in že se pesmi vsidrajo v dušo. Paše dan po prekrokani noči, paše ob sprehodu po gozdu, paše ob kuhanju nedeljskega kosila. Res pa je, da te požgečka po osebnih čustvenih brazdah. Ne vem ali pomiri in daje upanje. Vendar konec koncev, a glasbeni svet res zmerom potrebuje srečne konce? Če jih že življenje nima zmerom pripravljene za nas…

OCENA albuma:  4,5 / 5

😀 😀 😀 😀  in pol enega smeškota

Povezave do BON IVER

uradna stran

last.fm

wiki

Pitchfork


Enter your email address to subscribe to this blog.

Join 5 other followers

Arhivi

Advertisements