Morning Nightcap

V hitro drvečem svetu, polnem nenehnih sprememb, tekmovalnosti in s tem raznolikega, kjer vsak želi poseči po svoji zvezdi ter jo narediti za enkratno in posebno, človek misli, da smo že davno prešli čas delitve na leve in desne, majhne in velike, bele in črne. Lenny Kravitz, temnopolt ameriški pevec, tekstopisec, producent in vsesplošni inštrumentalist, ”Romeo Blue” ki rock in soul in funk že od leta 1988 povezuje v sinergično vesolje in nas vabi ” v njegovo smer”, pa brez dlake na jeziku trdi, da je moralna dvojnost še zmeraj prisotna in nas v svojem tipičnem smislu z glasbo vabi, da le-to prestopimo.

Z devetim studijskim albumom Black and White America bi Kravitz povzročil kar veliko medijskega pompa že z naslovom in naslovnico v drugi polovici prejšnjega stoletja. Dandanes tega ni za pričakovati, zdi se celo nepotrebno opozarjati na rasno vprašanje – nekomu, ki se ne nahaja na dotičnem kontinentu in ni v centru dogajanja. Najverjetneje je že zato naslov popolnoma na mestu. Tekom let 2009 in 2011, se je Kravitz posvetil ustvarjanju glasbenega materiala na Bahamih, katerega nadimek bi skoraj hudomušno postal Negrophilia. Naslednjih šestinšestedeset minut se v bistvu ne poglablja v zgornje tegobe sveta, prej se opozori na njih (izjema je naslovna in prva pesem Black and White America : In 1962 my father married (a black woman)/ and when they walked the streets they were in danger/). Šestnajst pesmi je tematsko zanimiva mešanica (a ne neka zaključena zgodba) ljubezenskih in meditativno-osebnostna rast pesmi. Glasbeni stil in aranžmaji ostajajo tipični: rock združuje funk, soul in RnB elemente. Ni presenečenj – tudi tokrat je producentsko delo prevzel sam Lenny Kravitz.

Pesmi na Black and White America bi lahko stereotipno razdelili na tiste, kjer Kravitz govori o ljubezni in na bolj spiritualno-meditativne oz tiste, ki nosijo inspiracijo sporočilo. Ali pa na tiste hitrejšega ritma, ki se spogledujejo s pop in rock industrijo (v dobrem smislu), ob tem pa zvenijo kot njegove uspešnice Are You Gonna Go My Way in Fly Away ter tiste, kjer je bas kitara vodilna in kažejo na izvajalčeve korenine oz vzornike Alla Greena, Curtisa Mayfielda, Jamesa Browna oz ikone soula. A v končni instanci se zgornji dve razmejitvi ne skladata med seboj. Po domače rečeno, pesmi ki opevajo ljubezen so lahko udarne, kar je zgodba z prvim singlom albuma Come on Get it, Rock Star City Life ter odlični in celoviti Everything.

Lenny Kravitz – Come on Get it

Lenny Kravitz – Everything

Po drugi strani Kravitz seveda ne pozabi stvari srca obarvati v čutno RnB in soul zvočno podobo, raskav a zapeljiv vokal ali baladne melodije – sem sodijo Liquid Jesus (senzibilna in zapeljiva pesem, ki združuje spiritualno z čutnim), Boongie Drop (na pomoč pri opevanju bahamskih žensk sta priskočila Jay Z in DJ Military), soul poslastica Mayfiled tipa Superlove in bolj funka polna Sunflower. Osebnostna rast glasbenika in verska (ne)opredeljenost se že nekaj albumov odražajo in so prisotne tudi na tem. Čebesedila ne omenjajo boga (Liquid Jesus, Dream), pa so vsaj polne optimističnih misli tipa ”jaz lahko”. Istoimenska naslovna pesem je v tem predalčku, kot tudi drugi uradni poletni singl Stand, funk oda življenju in bogu Life Ain’t Ever Been Better That it Is Now, čutna mainstream balada The Faith of a Child (bilo bi enkratno, ko bi vsi premogli ščepec otroškega upanja), inspiracijsko-molitvena Dream (ker sta edina instrumenta klavir in violina je toliko bolj solzava) in zadnja pesem albuma Push.

Lenny Kravitz – Stand

Potrebno je malce potisniti, da se najdeš. Eksperimentirati. In po tem, ko se najdeš, po Lenny Kravitz stilu, ostati pri tistem, kjer si najboljši in v čemer uživaš: na oseben način pripovedovati svojo zgodbo.

OCENA albuma: 3 /5

POVEZAVE do LENNY KRAVITZ:

– uradna stran

– wiki

– last.fm

– youtube kanal