Posts Tagged ‘Klaxons’
Deveti Žur z razlogom – KLAXONS, ZircuS, Gutti, Low Frequency Club, Qualiass & Yanoosh, Felis Catus(Maribor, 7.5.2011)
Posted on: 08/05/2011
Glavni trg v Mariboru, trg, kamor je stopilo že veliko znanih, tudi zgodovinskih oseb, je v soboto 7. maja 2011 zasedlo šest različnih glasbenih izvajalcev z britansko rock’n’rave skupino Klaxons kot nosilcem dogodka Žur z razlogom. Od 17. ure naprej, pa vse do poznih večernih ur, so mlade (in teh je bilo roko na srce kar največ) in malo manj mlade skušali zabavati ZircuS, Gutti, Low Frequency Club, Qualiass & Yanoosh ter Felis Catus. Alternative željna in (stereotipno posplošeno) v flanelaste srajce, razcapane kavbojke odeta in z RayBenkami na očeh čakajoča publika, je okoli pol desete zvečer, ko se je tema že dodobra spustila nad Maribor, dočakala od Simobila oziroma Vodafone Live! za deveti Žur z razlogom izbrano glasbeno skupino.
Med tem, ko se je prizorišče vse od začetka dogajanja le počasi polnilo, so maloštevilne nadobudneže najprej pozdravili malce eksibicionistični elektro/rock Korošci ZircuS, ki so – če odmislimo njihovo vizualno podobo – na trenutke spominjali na Muse. Od njih je mimoidoče, stanovalce in obiskovalce kot druge ogrevala zanimiva slovenska skupina Gutti, ki je za razliko od prvih predstavljala bolj melodične prvine rocka in v ospredje prej postavljala moški vokal. Po kratkem premoru so Italijani Low Frequency Club prinesli nekoliko plesnih ritmov s funkom in groovom – seveda še zmeraj v elektronskih notah – in s tem poslušalcu dali prijeten občutek ter upanje na poplesavanje bokov v levo in desno. Naslednjo uro so za mariborske razmere gigantski oder zasedali pretežno DJ. Kot četrta sta ob podpori basista in bobnarja nastopila Qualiass & Yanoosh, slovenska DJ dvojica, ki je z elektronsko glasbo, prežeto s filmsko noto, ozračje na Glavnem trgu nekoliko umirila. Ponovno jo je nekoliko obudil zadnji DJ dogodka Felis Catus s svojimi precej rave obarvanimi zvoki. In po vsem preigravanju elektronike ter primernem premoru, so oder zasedli Britanci Klaxons.
Prvi nastop v Sloveniji so eksperimentalni rokerji, ki se radi spogledujejo z elektroniko rave narave, odprli z drugo pesmijo prvega albuma Myths of the near future hitro in sirensko Atlantis to Interzone, kateri je sledila osma pesem drugega studijskega albuma Surfing the Void Flashover.
Nekaj več kot uro trajajoč nastop, je izmenjujoče ponujal pesmi obeh albumov in tako kar migajoči publiki ponudil ves opus skupine, ob tem pa niso pozabili predstaviti niti novega zelo obetavnega materiala (pesem Invisible Forces z odličnimi bobni, zasanjano melodijo in ljubezensko tematiko). Ljubitelji prvega albuma smo prišli na svoj račun z bolj znanimi in spevnimi Golden Skans, Gravity’s Rainbow in As above, so below, ljubitelji drugega pa s singlom Echoes, Same Space, v dodatku Surfing the void in It’s not over yet.
Skupina se je s svoje strani dobro predstavila in glasbeni material profesionalno ponudila, kar je publika sodeč odziv dobro sprejela. Pretirane pompoznosti ni bilo, pa tudi ne pretirane reklame, kar se lahko pripiše relativni neprepoznavnosti same skupine, posledica je pa tudi jasna: manj obiskovalcev (v primerjavi s prejšnjim Žurom z razlogom, ko so v Mariboru gostovali MGMT). Zaključimo lahko, da je Maribor ne glede na vse dobil svojo dozo alternativnega elektronskega ‘žura’, ki je bil popolnoma vreden simbolične vstopnine za človekoljubni namen.
Žur z razlogom, 9. po vrsti, ki se bo tokrat v drugo odvijal na Glavnem trgu v Mariboru to soboto 7. maja 2011, bo gostil angleško eksperimentalno indie rock kričečo skupino KLAXONS. Danes jo sestavljajo Jamie Reynolds (baskitara in vokal), James Righton (klaviature in vokal), Simon Taylor – Davies (kitara) in Steffan Halperin (bobni) in skladajo izstopajočo, nenavadno eksperimentalno hrupajočo glasbo.
Na trenutke asinhrona in netipična dinamika kitar in klaviatur prekinja v povprečju rock podlago, ki se pa brez opozorila zna preleviti v disko ali pa punk ritme. Značilno podobo, ki je na drugem studijskem albumu Surfing the Void še nekoliko izven serijska, Klaxonsom dajejo vokali. Za slednje skrbita najbolj vidni figuri skupine: Reynolds in Righton, najverjetneje zaradi same dikcije pa ti izpadejo tipično angleški. Skupina se na uradni strani označi za raziskovalce sokratskega tipa, umetnike, ki samoumevno podvomijo v utečeno podobo sodobne popularne glasbe, se pa vidijo v ustvarjanju himnam podobnim pesmi z izstopajočimi kitarami in zvokom klaviatur. V stilu irskih And so i watch you from afar.
Surfing the void je inovacija in na prvo poslušanje (mogoče kar še na številna druga poslušanja) poosebljena nevzdržna rast Klaxonsov. Slika je nekoliko drugačna od tiste, ki ti jo pusti njihov studijski prvenec Myths of the near Future (Polydor Records, 2007). Vsa žgoča revolucionarnost in raziskovanje meja glasbe, je botrovala kar dvoletnemu nastajanju tega albuma. V letu 2009 so imeli Britanci nov material že tako rekoč serviran, vendar je pretirano razvijanje eksperimentalnega in psihadeličnega zmotilo Polydor, nenazadnje pa tudi bend s pesmimi ni bil zadovoljen. Ob pomoči producenta Rossa Robinsona (zaslužnega za albume bolj znanih Korn, Limp Bizkit, Slipknot, tudi The Cure) je v poletnih mesecih leta 2010 luč praznine ugledal tudi Surfin the Void. Material, ki se na album ni uspel uvrstiti ali pa je bil tekom drugega snemanja preoblikovan, je digitalno dostopen v obliki EPja Landmarks of Lunacy.
Prva pesem nekaj manj kot 40 minut trajajočega albuma Echoes, je hkrati prvi singel tega albuma. Skozi besedilo predstavlja videnje sveta po trku z drugo kulturo in seznanitvijo naše realnosti z nezemeljskimi bitji. Sicer je to ena najbolj udarnih, himna tip pesmi, ki bo morebiti edina ostala najdlje v spominu.
Tematika nezemeljskega, pomešana z eksistencialnimi vprašanji, očitno prevladuje tudi v preostalih 9 pesmih. V glasbeno-melodičnem pogledu The Same Space s težaškimi, delavskimi ritmi preide v bolj eksperimentalno in punk Surfing the void. Melodična Valley of the Calm Trees preide v stokajočo Venusia,v čemer ji je deveta Future Memories primerljiva. V sedmi pesmi oziroma drugem singlu albuma Twin Flames Klaxonsi zatavajo v platonistične (?) vode, kjer razvijajo idejo o popolnih polovicah vsakega izmed nas, ki tavajo nekje v univerzumu. Videospot nič kaj presenetljive a dejansko poslušljive melanholične pesmi zamisel poglobi.
Dvojice se srečajo, združujejo v lepljive enote in nenazadnje ustvarijo eno. Z naslednjo eksperimentalno obarvano Flashover v nekoliko vesoljskih dimenzijah Klaxonsi predstavijo svojo sliko nezemeljskega skozi studijski dialog, ki ga skušajo prodati kot izgubljen posnetek v vesolju. Album zaključi Cyphrspeed, hitrejše kitare, vesoljske klaviature in nenavaden vokalni vložek.
Biti rušilec in želja po izstopanju v indie rock sceni, je pri Klaxons v ospredju in tvori bistvo njihovega izražanja. V njihovem tokratnem delu sicer prestopi marsikatero ustaljeno mejo. Nekaterim umetnikom samozadana reformatorska naloga dobro uspeva in jih lahko več kot le peščica ušes označi za revolucionarje, njihove albume pa postavi na polico s ponosom v stilu ”nekega dne se bodo vsi strinjali o vplivu tega albuma na glasbeno področje”. Če bo to kadarkoli drugi album Klaxonsov, bom resnično presenečena.
OCENA:
2,5/5
🙂 🙂 in pol
POVEZAVE do KLAXONS:
– wiki
– myspace
– last.fm
Morning Nightcap 