Posts Tagged ‘Puscifer’
Na (po)stranske projekte glasbenikov se po navadi gleda s kritičnim a hkrati ”to ima datumsko določen rok trajanja” očesom. V primeru Pusciferja oz ‘kreativnega procesa’, kjer gonilna sila progresivnega Toola in bolj alternativni rock komercialnega A Perfect Circle Maynard James Keenan z odprtimi rokami sprejeme različne glasbene izvajalce, tudi lastnega šestnajstletnega sina Deva, pa prej upamo, da tega roka ni. Puscifer združuje elemente, tako ljube oboževalcem njegovih vzporednih skupin, hkrati pa je ”igrišče za različne glasove v glavi, je prostor brez jasnih ali opredeljenih ciljev, kjer moj id, ego in anima pridejo in zganjajo kuharske recepte.” Pravijo, da introspekcija ne more biti objektivna. V tem primeru je.
Od izdaje prvega albuma ”V” is for Vagina kot Puscifer v letu 2007, treh albumov remiksov in krajših EPjih, se je kar težko pričakovalo kakršnikoli album izpod Keenanovih rok. Najbolj zvestim oboževalcem je znano, da je človek, zmožen večih projektov hkrati, postal tudi vinogradnik v Severni Arizoni in že nekaj let prodaja svoje vino, o izpolnitvi te dolgoletne želje pa je posnel še dokumentarec (Blood Into Wine: The Arizona Stronghold). Kar je morebiti nenavadno za rock izvajalca, ki ne mara pretiranega izpostavljanja. V vinskih kleteh je nastal studio, kjer so fermentirale melodije drugega studijskega albuma Conditions of My Parole.
Izdan 18. oktobra 2011 pod samozaložbo Puscifer Entertainment, se v producentskem smislu ne razlikuje od prvega -to delo sta prevzela Keenan in Mat Mitchell. Je pa v glasbenem smislu bolj osredotočen in jasen (snemali so ga v tem vesternskem okolju in ne vsakič v drugem studiu), umirjen in harmoničen (odlično dopolnjevanje Maynarda in britanske vokalistke Carine Round), žansko pa tako pester kot sestavine dobre goveje župe.
V bolj resno in realno zgodbo (vse skupaj mora vsaj malo potegniti na vic – glej platnico) nas uvede Tiny Monsters. Uspavanka, ki ji to kljub nežnim vokalom (harmonija izstopa tekom celotne plošče) zaradi elektronskih klaviatur, vzetih iz kake industrial rock pesmi, ne uspe biti, preda občutek pesmi Green Valley. Keenan prevzame vlogo bibličnega pripovedovalca, spremljavo pa mu nudijo akustična in elektronska kitara, vse sprogramirano v vestern nomenklaturo. Bežen spomin na The Humbling River (”C” id for …). Nežno umiri večplastna obredna balada o naravi Monsoons, kjer elektronski bobni prevzamejo vlogo plemenskih, kovinski zvok, zvok dežja, odmev pa doda ta brezčasen zvok.
Puscifer – Monsoons
Telling Ghosts s koračnici podobnem ritmu napoveduje večji približek znanemu Puscifer materialu, tudi po meri občutenja temačnosti, bolečine in jeze, a vse skupaj je še zmeraj bolj podobno akustični postavitvi Tool. Horizons z dub ritmiko je ena bolj umirjenih, nas pa pripravi na prvi singl plošče Conditions of My Parole Man Overboard, alternativni, industrijski rock pa prične po korakih bruhati iz vsake naslednje pesmi.
Puscifer – Man Overboard
V Toma se Maynard z globokim tonom, barva katerega resnično spominja na druge projekte, približa bolj hard rock poslušalcem. Jeza je na mestu. Naslednja The Rapture predstavlja skupek prvega in drugega albuma – manj zasanjana, počasna in tudi ko se razjezi, to ne presega zmožnosti zvočnikov. Istoimenska pesem albuma je drugi singl, hitro besedilo, humanje vokalistov in ščepec igrivosti v ritmiki ter besedilu torej ostajajo prepoznavni znak Pusciferja.
Puscifer – Conditions of My Parole
The Weaver izpade cerkveno a descartovsko v svojem besedilu, Oceans pa ponovno vključuje elektronske klaviature post-industrijskega rock tipa a izpade kot ambientalna balada. Banjo, Round in Keenan z Tumbleweed ponudijo še eno alternativno uspavanko. In te pustijo prijetno začudenega nad novo ploščo. Hrepenečega, otožnega in odločnega, da si jo zavrtiš še enkrat.
OCENA albuma: 4,5/5
POVEZAVE do PUSCIFER:
– myspace
– last.fm
Morning Nightcap 