Morning Nightcap

Posts Tagged ‘review


BENOIT PIOULARD

aka Thomas Meluch, šestindvajsetletni Američan, tekstopisec, fotograf, glasbenik in še kaj. Mladenič, ki si ga romantična, wertherska in glasbena duša lahko brez težav vzame za navdih. Človek, ki ne ve, kaj pomeni njegov alias,  ljubitelj narave in kot si lahko mislimo, se že od malih nog na tak ali drugačen način ukvarja z glasbo.

Album LASTED, izdan septembra 2010 pri zaližbi Kranky, ni ravno neka zključena zgodba (ali pa je vsaj jaz ne vidim). S svojimi 14 pesmimi pa te izmenično meditativno prenese v indie ambientalno popovsko livado notranjih občutij ter te nato z umirjenim, šepetajočim glasom Thomasa (včasih večzvočnim) zbudi v zmedeno oazo zanimivih folk besedil. Pomen le-teh je nekaj popolnoma irelevantnega, saj so enako brezpredmetne kot razmišljanje o občutjih. So, da so in imajo enoznačen pomen le snovalcu teh.

Naslov albuma skorajda opiše občutenje po preposlušanju vseh inštrumentalnih in  polifoničnih liričnih pesmih. 40 minut presenetljivo hitro mine! V tem času se izmenjuje brezbesedno in amiselno sproščujoče stanje  (to se ‘vleče’ od uvodne Purse Discusses – naslikaš si imaginarno izkrcanje iz varnega pristanišča v nemirne vode notanjega, golega oceana, skozi preostale Gloss, Weird Door, Passenger in Nod), v katerem pozabiš, da poslušaš izpovedi nekega mladega moškega, ki je z Lasted izdal že tretji album (predhodnika Precis 2006 in Temper 2008, izdana pri isti založbi Kranky). Rdeča nit vseh plošč in pesmi bi bila ambientalna indie pop romantično-zasanjana, skorajda filmska glasba, prepletena z akustično kitaro in nežnim vokalom. Eksperimentiranje z naravnim zvokom, ki ga stuna v nekaj osebnega a brezprosotnega in brezčasnega. Njenovi nastopi so pogosto kar akustični in primerno načinu njegovega izražanja izvedeni v bolj osebnih ambientih. Da bo beblanje in težaško opisovanje bolj jasno, ponujam videe izstopajočih pesmi LPja Lasted:

BENOIT PIULARD – Shouting Distance

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=7I8HITQ9vkM%5D

BENOIT PIOULARD – Shouting Distance (prve 3 minute videa), Tie, RTO,  A Coin on the Tongue v akustični izvedbi na prostem. Tukaj se pridih temačnega zgubi, ostane pa akustična otožnost izpovedanega.

BENOIT PIULARD – Lasted

Zagotovo je Pioulard umetnik, ki ga je vredno spremljati. V zadnjem tednu (v katerem sem ga komaj spoznala in moram priznat da vzljubila) se je neverjetno prilegel prebiranju knjig, pa tudi brezglavemu ležanju na februarskih tleh skrivnih (ali manj poznanih) lokacij domačega mesta. Ker sem uvedla ocenjevanje z zvednicami že v prvem glasbeno-recenzijskem postu, te sledijo tudi tukaj (OPOZORILO: subjektivna osena, ki varira glede na počutje poslušalca/poslušalke!):

😀 😀 😀 in 3/4

PS: V kolikor poznaš Josea Gonzaleza je Benoit Pioulard MUST HEAR!!!

Povezave do del BENOITA PIOULARDA:

uradna stran

wiki

last.fm

myspace

Advertisements

Drum and bass ni bil moja stvar. Niti približno. Če sem kjerkoli slišala kaj podobnega basom in nenavadnim ritmom, ki te skušajo ali uspavati ali spraviti na plesišče, kjer bi plesala kot zmešana kura (ok, al pa suvala ljudi okoli sebe), sem se obrnila stran. A to je bila V v srednji šoli oz. rečimo takrat, ko si ni dovolila širjenja glasbenega obzorja. Minilo je kar nekaj let in zadnji dve od teh poznam naslednji bend, originalno iz dežele ”down under” – PENDULUM.

Dečki imajo za seboj  kar določeno glasbeno kilometrino, ki je dejasnko tudi raznolika. Rob Swire in Gareth McGrillen sta bila v rock skupini,  Paul Harding pa ima DJjevsko preteklost. V letu 2003 so ti trije združili moči v DnB žanru glasbe in pričeli ustvarjati zvok, ki je danes trade mark Pendulum skupine – mešanica lahkega drum and bass in rocka. Kot zanimivost – fantje so v DJ zasedbni (svoje koncerte v živo prirejajo v DJ zasedbi ali pa zasebi s celotnim bendom – kirate, bobni in podobno) prišli tudi v Ljubljano, nekaj let nazaj, kjer je na njihovo miksanje DNB ritmov MCjal tudi moj kolega,  znan raper iz Maribora. Več o tem kvečjemu z njegovo privolitvijo kdaj drugič.

Torej. Pendulum so leta 2010 izdali tretji studijski album Immersion s 15 pesmimi in kar nekaj kolaboracijami oz s pomočjo drugih izvajalcev. Med temi so metal bend In Flames, Liam Howlett (član za keybordom od The Prodigy)  in dober, po moje premalo cenjen glasbenik Steven Wilson (frontman Porcupine Tree). Obe skladbi sta dobro izpadli (kar ni presenetljivo, saj so vsi mixi in remixi, ki jih Pendulum ustvarijo,  vredni poslušanja – primer: Pendulum remix Coldplay pesmi Violet Hill ali pa Calvin Harrisove I’m not alone – in so seveda narejeni v njihovem komercialno DnB stilu).

Prvi singl plošče je postal res tudi prva udarna pesem – Watercolour. Spodnji link iz iz moje osebne zbirke, ki se je polnila na Festivalu Exit 2010. Vzdušje fenomenalno, nastop mogoče malo manj (sploh ker jeso fantje zaključili že po slabi urci), pesem pa te kljub temu brez problema služi kot polnilec notranje (nekateri bi rekli da ”gay DnB”) baterije. Opozorilo – pri poslušanju tega albuma mogoče ni toliko očitno, a na nastopih s celotno glasbeno zasebno ”gužvo” na odru naredi njihov MC  Ben Mount, ki skuša ljudi še dodatno zabavati in spraviti v čimbolj hayp vzdušje. Kako mu to delo uspeva …

Immersion vsebuje tako tiste bolj komercialne pesmi (zgornja Watercolour, četrti singl Crush, The Island 1, Witchcraft in morebiti The Fountain (feat. Wilson)), ki grejo popolnoma zlahka v uho, ki jih ljubitelji DnB bolj trše sorte označijo za ”mehke” , vendar so roko na srce polne energije. Splodaj malce boljša kvaliteta videa izvedbe The Island 1 + 2 v živo, iz Dunaja, kjer so nastopili v začetku oktobra 2010 v okviru evropske turneje. Tudi tam sem imela priložnost pasti oči na vizualnih efektih live nastopa Pendulum. Nauk tistega obiska koncerta – obvezen nakup karte za parter!

Album vsebuje tudi poceni kopije že slišanih DnB ritmov, njihovih ali pa od koga drugega (nanašanje na Genesis, Salt in the Wounds, Immunize…).  Pri teh se ti zahoče  izvirnosti prvega albuma Hold your colour (2005). Tiste  (skoraj)  inštrumentalne DnB pesmi so brez primerjave, seveda v dobrem smislu) s temi na Immersion. Priporočam Plastic World – must hear (zmeraj polepša moj dan – subjektivnost 🙂 )! Za ljubitelje bolj trdega DnB pa je od starih pesmi obvezna oprema Blood Sugar.

Končna ocena albuma Immersion skupine Pendulum, ki so odkar so  bolj znani (zahvaljujoč drugi plošči In Siicio (2008) in seveda tudi tej) zasidrani v Londonu, je solidna trojka. Torej:

😀 😀 😀

Osnovne povezave do PENDULUM benda:

uradna stran

wiki

last.fm


Enter your email address to subscribe to this blog.

Join 5 other followers

Arhivi

Advertisements